Zadnja dva meseca sem podarila sebi. Nisem bila na rajskih otokih, nisem dva meseca meditirala, ampak sem se dva meseca intenzivno usposabljala na področju družinskih mediacij. Se sprašujete, zakaj sebi?

Z mediacijami sem se prvič srečala leta 2015, ko sem opravila osnovno izobraževanje za mediatorko. Takrat so me mediacije osvojile in zasvojile. Želela sem več in več znanja iz tega področja, brala sem, raziskovala, se učila od najboljših. Zadnja dva meseca sta bila res intenzivna, saj si upam trditi, da so družinske mediacije najbolj zahtevne tako za udeležence kot tudi za mediatorja. Čustva so močna, intenzivna, vezi med udeleženci velikokrat dosmrtne, odnosi razrahljani. Zgodbe, ki jih plete življenje, velikokrat presežejo domišljijo in situacije se zdijo nerešljive

Čustva so močna, intenzivna, vezi med udeleženci velikokrat dosmrtne, odnosi razrahljani. Zgodbe, ki jih plete življenje, velikokrat presežejo domišljijo in situacije se zdijo nerešljive.

Ampak mediacije me navdušijo vsakič znova in znova. V okviru usposabljanja smo mediatorji v štirih različnih skupinah mediirali primer z enakim izhodiščem. Seveda je v okviru izobraževanja mediacija potekala na podlagi iger vlog, in sicer tako, da so kolegi igrali zgodbo posamezne osebe. Človek bi ob zaključku pričakoval največ dva možna izida, kajne? Nista bila dva. Bili so štirje različni dogovori, vsi skladni s področno zakonodajo, pa vendarle različni. In to je ta čudovita in navdihujoča moč mediacijskega postopka. Moč, da imata medianta v postopku mediacije paleto možnosti za rešitev konflikta oziroma odprtih vprašanj, da lahko svobodno kreirata rešitev njunega problema, da gradita prihodnost in ne rušita še tisto nekaj lepega, kar je ob koncu odnosa ostalo.

Moč, da imata medianta v postopku mediacije paleto možnosti za rešitev konflikta oziroma odprtih vprašanj, da lahko svobodno kreirata rešitev njunega problema, da gradita prihodnost in ne rušita še tisto nekaj lepega, kar je ob koncu odnosa ostalo.

Opravljen imam pravniški državni izpit, zato sem več kot leto dni preživela v sodnih dvoranah ob spremljanju sodnih postopkov ter pisanju sodb. Verjamem v pravo in pravno državo in v določenih primerih mora o sporu odločiti sodnik. Prav je tako. Ko pa sem si predstavljala, da sem stranka na sodišču, ki nemočno spremlja boj odvetnikov, na koncu pa o mojem življenjskem vprašanju odloči sodnik na podlagi navedbi in dokaznega postopka, občutki niso bili prijetni. Stranke so sodne dvorane zapuščale fizično in psihično izčrpane. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, da nobena od strank ob koncu sodnega postopka ni občutila, kaj šele pokazala, večjega zadovoljstva ob razsodbi. Takrat sem doumela, da si res ne bi želela biti stranka v postopku na sodišču. In mogoče se je takrat sprožila ta močna želja pomagati takšnim ljudem, kot sem jaz. Ki si želijo kreirati rešitev svojega konflikta, ki si želijo dobrih odnosov tudi v prihodnosti, kljub temu da se v določenem trenutku znajdemo na nasprotni strani.

In mogoče se je takrat sprožila ta močna želja pomagati takšnim ljudem, kot sem jaz. Ki si želijo kreirati rešitev svojega konflikta, ki si želijo dobrih odnosov tudi v prihodnosti, kljub temu da se v določenem trenutku znajdemo na nasprotni strani.

Verjamem v mediacije in verjamem v reševanje konfliktov in odprtih vprašanj v postopku mediacije. Najlepše je videti udeležence mediacijskega postopka, ko ob zaključku odidejo skupaj skozi vrata in dogovor proslavijo ne samo s stiskom rok, temveč tudi s kozarcem penine ali celo večerjo. Lepo je gledati starša otrok, ki sta kljub razpadu partnerske zveze sklenila dogovor, v katerem sta se dogovorila, kako bosta še naprej najboljša starša njunim skupnim otrokom. Lepo je gledati podjetnika, ki rešita sporno terjatev in se že ob koncu mediacijskega srečanja dogovarjata za novo poslovno sodelovanje.

Mediacije niso samo postopek. Mediacije so poslanstvo.

Mediacije niso samo postopek. Mediacije so poslanstvo. Poslanstvo graditi odnose, ne rušiti. Poslanstvo pomagati staršema do dogovora, ki jima bo omogočal biti še naprej najboljša starša svojim otrokom. Poslanstvo voditi sprta soseda, da rešita dolgoletni medsosedski spor. Poslanstvo, da podjetnika kljub sporu nadaljujeta poslovno sodelovanje. Poslanstvo graditi boljši in lepši jutri vsakega, ki se znajde v konfliktu.

Zato sem zadnja dva meseca posvetila sebi. Ker čutim vsak dan bolj in bolj, da je to moje poslanstvo. Čutim, da v mediacijah resnično uživam, da je to moj svet, kjer lahko združim svojo odločnost, poštenost in dober namen s svojo kreativno dušo pri oblikovanju rešitev ter vse skupaj povežem z obilico pravnega znanja, ki sem ga v teh letih pridobila tako iz teorije kot tudi prakse. In, da, mediacije so na nek način tudi moje meditacije.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja